





Vino je teklo v potokih, po tleh,
burja zbesnela orkan v laseh,
nasmeh s peteršiljem v zobeh.
:)
Tole še pojem, uh uh,
pustiti bi bilo pa greh!
Potem grem naprej po svojih poteh.








..."ooo lej ki imajo suhe hruške? Ne ne gospa, to so pa orehi, o tega pa ne jem, sem alergična na orehe, pa tako jih imam rada. Že uredu, itak so dekoracija. Tam imajo ričet, pejte na ričet. Kakšen poper imate to v golažu gospod, o to pa ni poper mlada dama, to so brinove jagode, a brinove jagode, se mi je zdel. Ja tukaj skoz potegne, o gospod Tartini, kako ste čedni danes, kdaj odprete vrata svoje rojstne hiše? Pridite potem k nam, vam bomo dali pršuta. Po koliko je olje, pa laneno, tsss, veste kaj jaz sem tudi prekmurka, točno vem, za koliko dobim, gospa ampak to niso avstrij... eeh! Lahko vzamem, boste še, je zastojn? Pivooo. Bi poskusili našo modro frankinjo, oh najlepša hvala vendar vozim. Pustite se zapeljati..."
Kol'k se človeku včasih naenkrat zgodi...
OdgovoriIzbrišiLuštne slikce, tiste avtorske sploh pašepašepašejo!
:-)!
OdgovoriIzbrišija, fiiiiino,sploh, ko čovek jamra, da se zmeraj vse dogaja v mestu in potem pozabi priti na trg
OdgovoriIzbrišieeeh, matilda škoda tebe sem močno pogrešala!!
OdgovoriIzbriši