petek, 01. julij 2011

Vsako otroštvo je travmatično


...je bila moja ugotovitev ob ilustriranju esejev slovenskih avtorjev, objavljenih v reviji Emzin. Ampak, kakor imajo vsake ustnice lahko svoj Lipfinity, je v življenju tako, da otroštvo prerastemo in presežemo ter začnemo ustvarjati drugačne, nove okoliščine in situacije. Možnosti so neskončne, to že, a v veliki meri odvisne od potenciala in želje po spremembah vsakega travmiranca. Hvala bogu, da je tu barvna paleta mogočnejša, kakor so odtenki Lipfinitija. Ko sem bila otrok, sem se velikokrat kratkočasila s premišljevanjem o tem, kakO bi bilO, če bi moj ati videl in mami ne bi bila pravnica, ampak umetnica in bi ostala skupaj in ne bi imela še ene dodatne mame in očeta...

Nela Malečkar je v uvodnem eseju napisala, "Naj hoče umetnik sebi pobegniti ali se najti, v obeh primerih ne more mimo otroštva. Najodločilnejše stvari, ki nas za vedno zaznamujejo ali oblikujejo v odrasle osebe, smo večinoma doživeli v otroštvu... Neposredne življenjske izkušnje v otroštvu so za ene in druge prava zakladnica prvih in zato zelo močnih doživetij, včasih celo tako močnih in odločilnih, da dajejo ton in barvo celotnemu opusu posameznega avtorja."

















Otroštvo, ilustracije za Emzin, junij 2011: Zaznamovana, Nedeljka Pirjevec/Ivan O., Ivan mrak/Otroške stvari, Lojze Kovačič/Ure mojih dni, Mira Mihelič

Ni komentarjev:

Objavite komentar