sobota, 09. april 2011

RAGAZZI BOLOGNA!!! 2011

. . . .





Bologna je mesto neštetih arkad z debelimi stebri, ozkih in visokih stolpov in širokih nazorov. Je prostor za užitek, umetnost in kulturo. Ter nebeški sladoled! Obiskovalci v rekah prihajajo in odhajajo. Motoristi, frizerji, orodjarji in nenazadnje - ilustratorji! Bologna fiera, Bologna ragazzi! Že spet smo se prišli naslajat nad novostmi, ki jih prinašajo otroške knjige iz celega sveta. Ogromno sejmišče, nešteto štantov, prijetna mešanica založnikov in kupcev avtorskih pravic v temnih reklcih in ilustratorjev v pisanih cunjah, z velikimi mapami in klobučki. Prostor, kjer je zrak zelo slab, pomešan z vonjem kave in tramezinov, a za hip se tu počutim kakor doma. Leta zapored že hodim na ta dogodek, in letos bom govorila o tamkajšnjih vtisih, ne o zaljubljenosti v slikanice n barve mesta.

.

Torej sejem ponuja veliiiiiko stvari, in v enem dnevu težko presodiš, kaj je res vredno ogleda, a mi - utečena ekipa, stare sablje že vemo, kje se ne smemo zadržujevati predolgo. Tudi v mestu mrgoli dogodkov na temo ilustracije, a na poseben italijansko neulovljiv način. Mamicu vam! Pa na sejem. Na začetu te sprejmejo tri razstave: izbor del ilustratorjev iz celega sveta, ki naj bi postavljal trende na področju otroške knjižne ilustracije, predstavitev avtorja, ki je ilustriral naslovnico kataloga razstave in častni gost - država, ki predstavi svoje prepoznavne avtorje. Letos je bila to Litva, z odličnim logotipom dogodka in zelo domiselno ter privlačno postavitvijo razstave. Videli smo tudi nekaj dobrih del. Medtem ko je razstava izbora ilustratorjev zelo razočarala. Že lani sem imela pomisleke, ampak je bilo vsaj toliko dobrih del, da je odtehtalo. Letos pa lahko mirne vesti rečem, da globalizacija očitno škodi tudi kvaliteti, inovaciji in čarovniji v ilustraciji. Govorim o kopiranju. Kar je bilo dve leti nazaj hit, se sedaj brez slabe vesti skorajda dobesedno ponavlja v novih vsebinah. Hmmm. Zelo IN je kolažiranje s fotografijo in raznimi vintage materiali, kar ni nič narobe, a manjka risarske ekscelence. In to močno pogrešam že drugo leto. Risbo in vsebino je prekrilo kategorično tehniciziranje. V tem je že dolgo zmagovalec Wolf Erlbruch, a hkrati riše kot šus. Zdi se mi, da je ta trend ponovno uvedla z duhovitostjo Sara Fanelli in se kar ne neha, če odštejem duhovitost. Zato sem bila toliko bolj vesela, ko je lansko ALMO (Astrid Lindgren Memorial Award) dobila Kitty Crowther, mojstrica risbe in naracije, letos pa ji sledi Shaun Tan. Pozdravljam tudi z BolognaRagazzi Award nagrajeno delo moje omiljene ilustratorke Laure Carlin, The Iron man (Ted Hughes). Se pravi je na svetu še vedno ogromno dobrih del, le izbrskati jih je treba in ločiti od plev. .

.

Potem je čas za obisk čisto tapravega sejma in tazaresnih knjig, kjer ni videti konca in enostavno ni besed, da bi opisala svoje vtise. Poplava? Lahko rečem le, da so Francozi absolutni zmagovalci v knjižnih novostih, postavljanju trendov in vsebinskih domislicah, vsako leto kvaliteto svoje produkcije še dodatno potrdijo. Čehi pa so nas razveselili z iskrivo predstavitvijo svojih avtorjev. Pri Korejcih si lahko odpočiješ oči in duha z razsipavanjem beline v knjigah, pri nas, ki imamo manjšo proizvodnjo in naklade, pa je treba izkoristiti vsak centimeter. Logična stvar. Lepo je biti ilustrator, naporno in odgovorno delo! Tu vedno znova dobim potrditev. Kajti na koncu dneva si izžet, na mrtvo utrujen a hkrati napolnjen s srečo in vtisi, želiš le en kapučino, deci vina in neki za prgriznt. .

.

Aja, sem povedala, da je ilustratorstvo tudi poklic?

5 komentarjev:

  1. O hvala in še posebaj za trud z Avtorji in linki...

    OdgovoriIzbriši
  2. Metka, fotka dve, čist levi panel, kot pri Wrabčkovih doma.
    Me boš kaj povanila gledat kataloge, jaz pa prinesem gin in tonik?

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja hvala za tole izčrpno poročilo in hvala.

    OdgovoriIzbriši