ponedeljek, 20. december 2010

Včasih....


.
.
.
... se lahko kuharska katastrofa izkaže za zanimiv in dobrodošel izum med ustaljenimi premiki krožnic in premic znotraj piskrov. Moja kulinarična domišljija ne presega meja vnaprej predvidenih okusov, tekstur, enot in barv. No, se razume da sem v barvah od vsega tega še najbolj domača. In v tej samozavesti sem zadnjič pripravljala kremasto brokoli juho, ki sem ji poleg muškatnega oreščka dodala mleto kumino. Tako sem vsaj mislila. V hipu, ko se je rumeno rjav prahec usul v goščo, sem zavohala katastrofo. Cimet, o moj bog!!! Ker sem bila s časom in sestavinami na kratkem, mi ni preostalo drugega, kot da zamešam cimet v juho, kakor da se ni nič zgodilo. No, še malo kumine sem kljub vsemu dodala za počez, za vsak slučaj. In? Nihče ni nič opazil, roko na srce, juha ni bila zanič. Ravno nasprotno, običajni zimski kremasti juhi je cimet dal pridih orientalskega in kičasto božičnega in vse je potekalo normalno.
.
.
.

Jaz pa se bom odslej naprej trudila eksperimentirati bolj odločno in predvsem takrat, ko bo za to čas. Nisem najbolj spretna, priznam. Včeraj na primer, ko sem končala z mešanjem topljene čokolade, se je mikser "sam od sebe" prižgal in začel vrteti v prazno. Z metlicami polnimi goste čokoldadne pene. Si predstavljate šele to katastrofo? Vendar ne vem, kaj je slabše, da miksa v prazno (čokoladne kaplje vepovsod), ali da zmeša moje prste, kot se je zgodilo en mesec nazaj, ko je bil še čisto nov.
.
.
.

2 komentarja:

  1. Ahhhh, Wrabčica mila (kot bi rekla gospa Frišnova), kapljice nepričakovane čokoladne pene so zate lahko samo navdih! In za nas melem za oči;)

    OdgovoriIzbriši
  2. včasih... ...sometimes... ...dark at night, at dawn, the heart still shakes bit it is too shamefull to admit:

    http://www.youtube.com/watch?v=i97VR7mO1xM&feature=related

    OdgovoriIzbriši