torek, 14. september 2010

.

lepo je bilo po dooolgem času sedeti med Katjo in Ano, v globokih, temačnih sedežih gledališča. Trepetati in vsrkati vsak gib in zvok. Uau. A glej ga zlomka, sem mislila, da je neokusno obnašanje dovoljeno samo v Koloseju...

ps: predlagam, da se ustanovi gledališki kodeks lepega vedenja in se na vratih:

a.) pobere iz gobcev vse čigumije, ostanke kosila. in kiki bonbone (ker se mi lepijo na zobe)

b.) odločno odtuji vse naprave, ki zvonijo; četudi takrat, ko na njih v popolni temi le pogledaš, koliko je ura, ne zvonijo

c.) vsi, ki potrebujejo robčke, naj raje ostanejo doma

d.) vsi večji od meterpetinosemdeset grejo sedet v zadnjo vrsto (čupe valda štejejo)

e.) oprostite, če sem nestrpna, a nestrpneži v teater ne sodijo; samo pomislite, en bajsi se preseda in cela vrsta se trese (pa čeprav sem ta bajsi mogoče ravno jaz! no, nisem bajsi...)

f.) zapuščanje sedežev sredi predstav se kaznuje s čiščenjem stolov in! odra, pred tem klečanje na ostankih pistacij

g.) poglejte, več kot trikratni priklon akterjev, je mučno tudi za publiko

h.) premisli, preden se podaš v gledališe, človek!

1 komentar: