petek, 11. junij 2010

Več kot knjiga

.
.

.
.





.

bil je lep, mil večer...

Ljudje so prišli odprtih src prisluhniti Alenki in njenim novim zgodbam. Njen glas resnično predrami zakopane bolečine in žalost, jih razmehča in vlije upanja in moči, ter z milino in nežnostjo napolni popotnico na srčni poti. Zato ni nič čudnega, če so imeli marsikateri solzne oči.

Ilustriranje knjige Sto obrazov notranje moči, ki je bila včeraj prvič predstavljena v unionski kavarni z Manco Košir, je bila tudi za mene taka izkušnja. 100 zgodb sem, vsako posebej, doživljala kot meditacije, ob katerih se ustaviš in premišljuješ. Teme so univerzalne, vedno znova najdeš pravo zase, tako, ki se te v tistem trenutku tako globoko dotakne, da ne moreš mimo svojih občutkov. Tako ti ponuja priložnost, da v sebi spoznaš nekaj novega...

Nežnost jezika, v katerm piše Alenka, je tudi od mene zahtevala popoln zen, mirnost, zbranost in tenkočutnost. Ilustriranje je mišljenje, je podoživljanje in nato lastno razumevanje teh izkustev prevajati v likovno govorico. Zgodbe sem prebirala počasi in s priprtimi očmi. Ni bilo lahko, vendar upam, da mi je vsaj v neki meri uspelo, vsekakor pa sem hvaležna za to izkušnjo.



hvala še enkrat Alenka!
in seveda hvala Manci in
Andreji Peček, Suzani Duhovnik iz Mladinske knjige

3 komentarji:

  1. Čestitam! In komaj čakam (ker vem, slutim, čutim, kaj se obeta);-)

    OdgovoriIzbriši
  2. se pridruzujem cestitkam :) res je lepa. likovno in vsebinsko.

    OdgovoriIzbriši