sreda, 20. maj 2009

Dragi Tine...

Še vedno te močno, močno pogrešamo. In to že peto leto.
Danes je tvoj rojstni dan, zato bom spila eno Laško v tvoj spomin.

Še vedno je zelo živ, vendar spomini nate še posebej oživijo, ko pride pomlad, in se iznad Ljubljane dvignejo tvoji hribi. Ali ko zapade v mestu prvi sneg, ki si se ga vsakič razveslil kot kakšen otrok. In na morju tvoje večne modro oranžne kopalke. Spominjam se povsod po hiši tvojih vrvi, cepina in derez in fraka in ljubezni do narave in dolgih debat na vrtu z nadobudnimi alpinisti in čudovitih diasov in tipkanja na Eriko in nato disket z napisi Alpe, Alpe Alpe... toliko je spominov, saj smo živeli pod isto streho 25 let.

Poznam ogromno ljudi, ki se te spominja kot legendo slovenskega alpinizma ali uglednega violinista, in še zdaj o tebi govorijo s spoštovanjem in občudovanjem. Dostikrat sem presenečena, koliko ljudi pozna tvoja dela … za seboj si pustil zajetno zgodovino in imaš posebno mesto tako na policah s knjigami, kot v srcih ljudi, ki so te poznali. V meni pa živiš in boš vedno ostal drugi oči in veliki pravičnež.

Takih ljudi, kot je bil naš Tine več ne delajo…


ČB fotografije so vzete iz Tinetove knjige Klic gora, ki je bila pri Sidarti izdana posthumno, barvna fotografija osebni arhiv.

1 komentar:

  1. Ja, res ga vsi močno pogrešamo.
    lp,
    Katja Đ.

    OdgovoriIzbriši